Ognjeni zublji, ki so dodobra uničili stari šolski objekt, so se, kako simbolično, ustavili pred zidno akrilno umetnino bivšega profesorja - akad. slikarja Andreja Trobentarja, ki je ostala nepoškodovana. Kot bi na svoj način želeli povedati, da je šola galerija znanj in umetnosti uporabe teh znanj. Nova podoba šole je zasnovana kot sodobna galerija, odprta,
zračna in vabi pogled, tako s svojo notranjostjo, kot tudi skozi veliko stekleno steno, svetlobnimi kupolami in okni. Notranjost stavbe se odpira zunanjemu okolju in nudi sozvočje z naravo, ki jo obkroža. Prostor je prehoden in ne ovira koraka. Barvno je zasnovan na odtenkih, ki variirajo med naravno barvo lesa in rdečim tonom poda, tudi zunanjost je barvno nevsiljivo niansirana v tonski kombinaciji žgane siene in umbre. Uporabljeni materiali so naravni in avtohtoni (les).
Obstoječa konstrukcija objekta je montažna konstrukcija tipa MARLES v kombinaciji z monolitnimi armiranobetonskimi konstrukcijami, stenami in armiranobetonsko ploščo nad pritličjem. Za potrebe programa objekta je bila v območju novega vhoda v prostore vrtca, na vzhodnem delu objekta, zasnovana nova jekleno-lesena nadstrešnica. Fasadni okvir objekta je zasnovan iz jeklenih škatlasto oblikovanih profilov. Sekundarna jeklena konstrukcija strehe je zasnovana iz profilov PRO. Opaž, ki je podloga za kritino, je postavljen na lesene letve. Na območju prehoda iz igralnic na zunanji prostor je bila izvedena nova armiranobetonska talna plošča. Nad zunanjo teraso se je izvedla pokrita lesena nadstrešnica, katera deluje v vzdolžni smeri kot okvirna konstrukcija, horizontalno stabilnost v prečni smeri pa zagotavlja sidranje stebrov nadstrešnice v obstoječe zunanje stene objekta. Okvirno povezovanje stebrov in krajnih vzdolžnih nosilcev se zagotavlja z momentnih spojem lesene zveze. Le-ta se izvede s kritim jeklenim kotnikom iz jeklene pločevine ter ustreznimi vijaki. Nadstrešnica se pokrije z dvojnim lepljenim kaljenim steklom, ki je s spodnje strani prelepljen z varnostno folijo. Zaradi potreb, ki izhajajo iz arhitekturne zasnove in instalacijskih načrtov, je bilo potrebno izvršiti nekaj prebojev v obstoječe armiranobetonske stene v pritličju objekta. Zaradi omenjenih posegov se globalna stabilnost konstrukcije ni bistveno poslabšala. Konstrukcija v območju prebojev je bila ustrezno lokalno ojačana z dodajanjem armature iz karbonskih vlaken, ki se lepijo na obstoječo konstrukcijo z dvokomponentnim epoksidnim lepilom. Med samo izvedbo rekonstrukcije je bilo, za potrebe pridobitve podatkov o količini armature, tlačne trdnosti betona, eventualne poškodbe konstrukcije in morebitna korozija obstoječe armature, izvedeno sondiranje posameznih kritičnih prerezov.